Auflistung von 1 bis 9 von 9
> Sortieren nach:
Name,
Adresse.
> Aktivierung: alle / frei / ausgewählte.
![](pix/lst_icn_rose.gif)
von Franjo Pöck Blumen der Erinnerung nieder.
![](uploads/images/Stefan%20Pinter/slides/P1180798.jpg)
Franjo Pöck
Geburtsdatum: 19.09.1906 in Altfinkenstein / Strari grad
Letzter bekannter Wohnort:
9582 Altfinkenstein / Strari grad 10,
Todesdatum
26.04.1945
Geschichte des Opfers
Ana Sticker, 4.D, BG/BRG für Slowenen, recherchierte die Lebensgeschichte von
Franc Pöck
Franc Pöck wurde am 19. 9. 1906 in Greuth/Rute, als Sohn der Alojzija Pöck geboren. Er arbeitete zu Hause am Bauernhof und verdiente sich seinen Unterhalt als Holzhändler. Pöck war auch Obmann des slowenischen Kulturvereines.
Nach einem Jahr im Kriegsdienst kehrte er nach Hause zurück, um Urlaub zu machen. Diese Gelegenheit nützte er, um mit slowenischen Widerstandskämpfern Kontakt aufzunehmen und als Antifaschist mit ihnen gegen das Hitlerregime zu kämpfen. Sein Partisanenname war Franjo Im Schutze der Dunkelheit suchte er immer wieder den heimatlichen Hof auf, um sich und seine Kameraden mit Nahrungsmitteln zu versorgen.
Aufgrund von Hinweisen schickte die Gestapo slowenische Kollaborateure, die sich als Partisanen verkleidet hatten, auf den Mikulahof. Den Worten, dass Franc sie um Lebensmittel schicke und er selbst krank in einem Bunker im Wald versteckt sei, wurde Glauben geschenkt. In aller Eile packten Mutter und Schwester Brot, Speck und frische Wäsche in den Rucksack und händigten alles den vermeintlichen Freunden bzw. Verbündeten aus.
Am nächsten Tag wurden Mutter Alojzija Pöck und Sohn Hani (Johann) Pöck nach Klagenfurt und von dort nach Lublin bzw. Dachau transportiert, wo Alojzija am 5. März 1944 und Hani am 26. April 1944 ermordet wurden.
Franjo wurde zwölf Tage vor der deutschen Kapitulation, am 25. 04. 1945 im Wald bei Unteraichwald hinterrücks erschossen. Eine Einheimische hatte ihn verraten.
An die Schulkinder der Volksschule in Latschach wurden zur Abschreckung Flugzettel mit folgendem Inhalt verteilt:“ Der Bandit Franjo Pöck wurde in Unteraichwald erschossen.“
Verwandte holten den Leichnam mit dem Pferd aus dem Wald.
Nach dem 8. Mai 1945 wurde Franc Pöck - Franjo mit allen Ehren am Friedhof von Latschach/Loče begraben.
Auf dem Grabstein sind zum Gedenken folgende Worte, die von Pfarrer DDr. Josip Ogris verfasste wurden, zu lesen
Gefallen sind uns`re Kinder,
geflossen unser Blut
ein Volk erhebt sich in Freiheit
die Heimat wartet.
Ana Sticker, 4.D, ZG/ZRG za Slovence, je napisala življenjsko zgodbo Franc Pöcka
Franc Pöck
se je rodil 19. 9. 1906 v Rutah na Mikulovi domačiji. Delal je doma na kmetiji, nekaj časa je bil tudi predsednik domačega slovenskega prosvetnega društva.
V drugi svetovni vojni je moral na fronto. Po enem letu je smel domov na dopust. Kot prepričan antifašist in zaveden Slovenec se je priključil partizanskemu gibanju. Njegovo partizansko ime je bilo Franjo. Ponoči je hodil domov po hrano za tovariše in zase. Včasih je tudi prespal na skednju. Gestapovci so sumili, da ješsel v partizane. Preoblekli so slovenske kolaboraterje v partizane in jih poslali na Mikulovo domačijo. Kolaboraterji so pripovedovali, da jih pošilja Franc, ker leži bolan v gozdu. Franceva mati Alojzija jim je napolnila nahrbtnik s hrano, da bi jo zanesli bolnemu sinu.
Drugi dan - bilo je dan pred božičem 1943 - so gestapovci odpeljali mater Alojzijo v koncentracijsko taborišče in sina Hanija najprej v celovški zapor, nato pa Alojzijo v koncentracijsko taborišče Lublin, sina Hanija pa v Dachau.
Alojzijo so umorili 5. 3. 1944, Hanija pa 6. 4. 1944.
Dvanajst dni pred kapitulacijo tretjega rajha, 25.aprila 1945, so zahrbtno umorili partizana Franja Pöcka v Dobju blizu Baškega jezera. Neka domačinka ga je izdala. Nekaj dni je ležalo njegovo truplo v gozdu, pokrito z brinjem. Sorodniki so truplo odpeljali s konjem in vozom in ga po 8. maju 1945 pokopali z vsemi častmi na pokopališču v Ločah.
Vsem trem žrtvam je bil postavljen spomenik, njim v spomin je zapisal domači župnik sledeče besede:
Padel nas je zarod, tekla naša kri,
prost da vstane narod, dom da nam stoji.